sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda
ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "izločenih sestojev".
Podobni izrazi in sinonimi za
Kliknite za poizvedbo
Širši sorodni izrazi
Izrazi, ki navajajo izločenih sestojev med svojimi sorodnimi izrazi, a jih seznam zgoraj ne doseže. Njihova podobnost je nižja od podobnosti zadnjega izraza nad njimi.
Pogosto skupaj z
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Vpliv različnih dejavnikov na podrobnost obravnavanja sestojev smo preverjali s statistično analizo velikosti izločenih sestojev.
V splošnem lahko ugotovimo, da so površine izločenih sestojev večje v gozdnogospodarskih enotah, kjer prevladujejo državni gozdovi ali pa gozdovi večjih lastnikov.
V obeh objektih so nakazane razlike v velikosti izločenih sestojev med načrtovalci in terenskim osebjem.
Sorazmerno veliko usklajenost v velikosti izločenih sestojev med obema skupinama lahko pripišemo predhodnemu usklajevanju.
Pri primerjavi površin izločenih sestojev in negovalnih enot smo se osredotočili na tri najbolj značilne dejavnike.
Poleg velikosti izločenih sestojev nas je zanimala tudi oblika sestojev in prepoznavnost sestojnih meja.
Po številu izločenih sestojev v obeh objektih prevladujejo drogovnjaki.
Ostali rastiščni stratumi se po velikosti izločenih sestojev med seboj bistveno ne razlikujejo.
Oblika izločenih sestojev je odvisna tudi od pristopa pri razmejevanju in klasifikaciji gozdnih sestojev.
Mediane za velikost izločenih sestojev so za te popisovalce manjše od enega hektara, kar kaže na bolj podrobno obravnavanje sestojev.
Med rastišči termofilnih bukovij in alpskih bukovij nismo odkrili značilnih razlik v velikosti izločenih sestojev.
Kljub razlikam v rastiščih so približno enake velikosti izločenih sestojev v teh razredih verjetno posledica sorazmerno enotnega gospodarjenja s temi gozdovi.
Fragmenti gozda se prepletajo s kmetijskimi in urbanimi površinami, gospodarjenje je izrazito pasivno (kmečko prebiranje), površine izločenih sestojev pa so zato najmanjše.
Drugi pretežno listnati gozdovi in drugi gozdovi iglavcev in listavcev, kjer so mediane velikosti izločenih sestojev najmanjše.
Analize kažejo, da je oblika sestoja še bolj kot velikost izločenih sestojev odvisna od pristopa posameznega popisovalca.
V splošnem lahko ugotovimo , da so površine izločenih sestojev večje v gozdnogospodarskih enotah , kjer prevladujejo državni gozdovi ali pa gozdovi večjih lastnikov .
Ugotovili smo , da je število izločenih negovalnih enot skoraj dvakrat večje kot število izločenih sestojev .
Tako lahko sklepamo , da so najslabše izločena mladovja , kjer je razlika v površini izločenih sestojev in negovalnih enot največja .
S primerjavo sestojev in negovalnih enot ugotavljamo podrobnost postopka izločanja sestojev ter skladnost izločenih sestojev na obeh načrtovalskih ravneh .
Rezultati medsebojne primerjave izločenih sestojev in negovalnih enot nakazujejo na določene probleme , ki se pojavljajo na obeh ravneh načrtovanja .